1. obletnica plebiscita za samostojno in neodvisno Slovenijo

Obeleževanje 30. obletnice slovenske samostojnosti je poimenovano »Zbrali smo pogum« in je vzeto iz enega od citatov iz časov osamosvajanja, ki se glasi »Zbrali smo pogum, stopli smo skupaj«. Citat ponazarja vzdušje v času plebiscita in dogodkov, ki so sledili in pripeljali do samostojne in neodvisne slovenske države. Brez enotnosti, zaupanja, samozavesti, ponosa,  želje po boljšem življenju, blaginji in predvsem brez poguma, osamosvojitev ne bi uspela.

Vabljeni k ogledu krajšega (15 min) filma o plebiscitu, ki je dostopen na domeni: https://www.zbralismopogum.si/plebiscit.html

Film so pripravili: Zavod za šolstvo, Arhiv Republike Slovenije in Park vojaške zgodovine Pivka.

 

Zgodovinske okoliščine plebiscita

Dne 6. decembra 1990 je Skupščina Republike Slovenije z veliko večino sprejela Zakon o plebiscitu o samostojni in neodvisni Sloveniji. Odločitev o plebiscitu je sledila več let trajajoči krizi v Jugoslaviji v 80. letih 20. stoletja, ki se je odražala v vse večjih mednacionalnih nasprotjih, gospodarski, dolžniški in finančni krizi s hiperinflacijo, politični krizi z različnimi pogledi na ureditev in delovanje države, s poskusi uvajanja skupnih vzgojno-izobraževalnih jeder na področju šolstva in na drugih področjih. Padal je življenjski standard, obstajale so velike ekonomske, kulturne, politične in druge razlike med severozahodnim in jugovzhodnim delom države, reformni poskusi pa niso uspeli.

Odziv Slovencev na krizo v Jugoslaviji je bil v t. i. slovenski pomladi, v kateri so se preko različnih gibanj civilne družbe, kulturnih gibanj in kulturne opozicije ter politične opozicije artikulirala prizadevanja po samostojni in neodvisni državi, v kateri bo vladala parlamentarna demokracija s političnim pluralizmom, človekove pravice in svoboščine z enakopravnostjo in svobodo ter blaginjo za vse.

Za ta čas je značilen skupni nastop koalicijske vlade Demosa (leta 1990 je zmagala na prvih svobodnih, demokratičnih volitvah po drugi svetovni vojni), ki jo je vodil Lojze Peterle ter politične opozicije. V tem obdobju se je odvijalo tudi močno udejstvovanje in propagandne akcije v podporo plebiscitu. Znana je akcija Slovenija, moja dežela.

 Plebiscit je bil izveden v nedeljo, 23. decembra 1990. Udeležilo se ga je  93,2 % volilnih upravičencev. Na vprašanje na glasovalnem lističu »Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?«, je pritrdilno odgovorilo 88,5 % vseh volilnih upravičencev (to je 1,289.269 volivcev), ki so se udeležili plebiscita. Rezultate plebiscita je tedanja Skupščina Republike Slovenije slovesno razglasila na seji dne 26. decembra 1990 (ta dan je bil razglašen za državni praznik kot dan samostojnosti in enotnosti). Slovesnosti in navdušenje so se začele že na dan plebiscita ter nadaljevale v naslednjih dneh. Igrale so godbe, povsod so bili prisotni slovenski simboli, ljudje v narodnih nošah. V Ljubljani je potekalo slavje pred ljubljanskim magistratom in na Prešernovem trgu, slovenski politiki in gostje pa so dajali v Cankarjevem domu vznesene izjave.

Plebiscit kot dejanje vseljudske odločitve je poenotil slovenski narod in politične stranke na temelju trajne in neodtujljive pravice slovenskega naroda do samoodločbe. Pri sklicevanju na pravico narodov do samoodločbe so se slovenski politiki oprli na Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah, ki ga je leta 1966 sprejela Generalna skupščina OZN, temelji pa na Ustanovni listini OZN in Splošni deklaraciji človekovih pravic. Plebiscit predstavlja enega ključnih zgodovinskih dogodkov, ki so vodili v razglasitev samostojne slovenske države 26. junija 1991. Razglasitvi samostojnosti je sledil napad JLA z desetdnevno vojno, v kateri je zmagala Slovenija. Kmalu je sledilo mednarodno priznanje samostojne in neodvisne slovenske države ter sprejetje v pomembne mednarodne integracije z Evropsko unijo na čelu.

Dostopnost