Po vsem svetu 2. februarja obeležujemo svetovni dan mokrišč, ki so eden najbolj ogroženih ekosistemov na Zemlji. Izgubljamo jih celo trikrat hitreje kot izgubljamo gozdove saj je od leta 1700 izginilo več kot 80 % mokrišč, od sedemdesetih let prejšnjega stoletja pa več kot 35 %. Razlog izgube pa je večinoma človeško delovanje.
Človek je namreč v preteklosti z izsuševanjem zaradi pridobivanja kmetijskih površin ali zazidave ogrozil ali v celoti uničil številna mokrišča. Tako je grobo posegel v neokrnjenost narave kakor, da se ne zaveda, da mokrišča zmanjšujejo pojav naravnih nesreč in blažijo podnebne spremembe.
Mokrišča so področja , kjer voda stoji ves čas ali pa le občasno npr. planinska šotišča, poplavni mokrotni travniki, slane lagune, poplavne ravnice rek, poplavni gozdovi, mlake, močvirja, barja, soline in podobno. Lahko so naravnega ali umetnega nastanka, voda v njih pa je lahko stoječa ali tekoča ter sladka, polslana ali slana.
Velik pomen imajo pri ohranjanju biotske raznovrstnosti, uravnavanju mikroklime in podnebja, imajo vlogo naravnih čistilnih naprav, so naravni vir pitne vode in blažijo negativne učinke ekstremnih podnebnih pojavov. Izguba in degradacija mokrišč je namreč eden poglavitnih vzrokov za suše, požare in poplave.V letu 2022 smo v Sloveniji doživeli precej veliko sušno obdobje in še posebej v sušnih časih je vloga mokrišč izjemno pomembna. Mokrišča takrat delujejo kot naravne spužve, ki v času suše sproščajo shranjeno vodo.
Človek se vedno bolj zaveda pomena mokrišč in z njegovim zavedanjem je povezan letošnji praznik mokrišč, ki poteka pod geslom “Čas je za obnovo mokrišč!”
Človek je dosegel prelomno točko, ko mora ponovno razmisliti o tem, kako vpliva na naravo in okolje. Zaustaviti mora uničevanje teh pomembnih ekosistemov in poskrbeti za njihovo obnovo, ter jih ohraniti v dobrem stanju.
Tanja Belič