V soboto, 10. 4. 2010, smo se Dragana, Aleksandra, Anja, Katarina, Timon, jaz in učiteljica Mira Gregl Hrstič na OŠ Ledina udeležili UNESCO dneva, ki je potekal pod naslovom Ljubljana, svetovna prestolnica knjige. Na ta dan pa smo skupaj z nekaterimi šolami iz različnih krajev Slovenije proslavili tudi 10. let sodelovanja v projektu Dobre vesti iz naše šole, mesta.

Na delavnici smo se pogovarjali s pisateljico Janjo Vidmar o njenih knjigah in slovenskem jeziku. Izvedeli smo, da je njena najnovejša knjiga z naslovom Pleme star 4 dni. Pri pisateljici mi je bilo zelo všeč, da je govorila počasi, a z navdušenjem, znala je odgovoriti na vsako vprašanje zelo hitro in ni imela treme.

Po delavnici smo si v telovadnici šole ogledali gledališko predstavo Totalka odštekan dan, ki so jo odigrali učenci OŠ dr. Jožeta Pučnika iz Črešnjevec in igrico Kulturljubljana, ki so jo odigrali učenci OŠ Ledina. Obe predstavi sta bili zelo smešni in napeti ter sta nas vse nasmejali.

Tega dne se bom vedno spominjala, ker mi je bil zelo všeč in bi ga z veseljem še kdaj ponovila.

Lana Goričanec, 7.a

Ko smo prispeli na OŠ Ledina, so nas gostoljubno sprejeli. Sledil je pogovor s pisateljico Janjo Vidmar, ki se sicer kot je zatrdila veliko šali, vendar pa je ta tema – Ljubljana, svetovna prestolnica knjige – bila tokrat zelo resna in smo se pogovarjali o bolj resnih stvareh. Zastavljali smo ji tudi vprašanja, kot so npr. Kje je dobila navdih za pisanje? Kdaj piše knjige – zvečer ali popoldne? Ali trenutno piše kakšno novo knjigo? itd. Njena najnovejša knjiga je Pleme, ki temelji na slovenskem knjižnem jeziku. Janja Vidmar je zelo zgovorna, kar je sama priznala.

Nato smo si ogledali predstavi Totalka odštekan dan in Kulturljubljana. Predstava Kulturljubljana mi je bila še posebej všeč, saj je bila smešna in zabavna.

Skratka – cel dan mi je bil zelo všeč.

Dragana Gajič, 7.a

Sobota, 10. 4. 2010, je bil prav poseben dan, saj se je nekaj učencev naše šole in učiteljica slovenščine udeležilo Unescovega dne na osnovni šoli Ledina. Tja smo šli zaradi UNESCO projekta, v katerem je Ljubljana zmagala in bo konec aprila postala svetovna prestolnica knjige.

Ta dan bi se nekateri izmed nas morali srečati s Tonetom Pavčkom. Ker ga ni bilo, smo vsi šli na pogovor s pisateljico Janjo Vidmar. Pogovarjali smo se o njenih knjigah in ji zastavljali različna vprašanja. Nekaj jih je bilo zanimivih: Kdaj pišete - zvečer ali zjutraj?, Kdaj knjigi napišete naslov - na začetku ali na koncu, ko je knjiga že napisana?, Zakaj pišete knjige o tabu temah?  Na vsa vprašanja je pisateljica odgovorila z veseljem: Knjige pišem, kadar sem tako razpoložena.; Naslov dam knjigi na začetku.; Ne pišem o tabu temah, ljudje si jih tako predstavljajo. Ta dan sem se naučil veliko o pisateljici, ki sem jo poznal bolj slabo.

Po pogovoru smo odšli na gledališki dogodek v srednjo telovadnico. /…/

Ta dan sem se naučil veliko novega. Slovenija mora obdržati svoj materni jezik. To je bila ena najpomembnejših stvari, ki sem jih slišal ta dan.

 Timon Kalagasidis, 7.b

Odpeljali so nas v učilnico, kjer smo počakali na pisateljico Janjo Vidmar. Prebrala sem veliko njenih knjig in res je zanimivo, kako lahko že skozi prebrano delo začutiš avtorjevo osebnost in njegovo razmišljanje ter njegov pogled na stvari.

Pisateljica je prišla in pred sabo takoj pričarala velik kup knjig različnih izdaj in naslovnic. Zanimivo je, da je Janji všeč, da jo veliko stvari sprašujemo. Vprašanja so iz nas kar deževala. Ko pa sem jo vprašala, katero zvrst knjige najraje piše, pa se je nasmehnila in dejala: »Najraje pišem kriminalke, vendar sem tudi te prenehala pisati, saj so jih nekateri otroci dejansko vzeli zares in se ob branju tako ustrašili, da so knjige morali iz šolske knjižnice umakniti.«

Katarina Bartolj, 7.b